sreda, april 25, 2007

Pisanje seminarske naloge povprečnega študenta

Ura je točno 16.00, ko se lotiš zadeve. Sedeš v udoben stol pred računalnik.

Ob 16.05 se vpišeš v MSN in izbereš Zaseden (Busy). Med vpisovanjem preveriš še e-pošto.

Ob 16.10 pozorno prebereš navodila za seminarsko in se prepričaš, da jih razumeš.

Ob 16.20 greš za boljšo koncentracijo v kuhinjo po ostanek pice.

Ob 16.30 preveriš e-pošto.

Ob 16.35 pokličeš prijatelja in ga vprašaš, če gre na kavo.

Ob 17.55 se vrneš v sobo in se usedeš nazaj v svoj stol. Za pisanje je potrebno primerno okolje. Kar naenkrat te zmoti nesnaga v sobi, zato odneseš smeti in posesaš.

Ob 18.55 ponovno prebereš navodila za seminarsko, da se še enkrat prepričas, da jih razumeš.

Ob 19.00 pogledaš dnevno informativno oddajo na televiziji, počakaš še vreme in šport.

Ob 20.05 preveriš e-pošto.

Ob 20.15 se spomniš, da si nekomu obljubil, da mu nekaj pošlješ po e-mailu, zato mu sporočilo napišeš takoj, da te vse skupaj ne moti pri koncentraciji.

Ob 20.25 greš v kopalnico in počekiraš svoje zobe v ogledalu.

Ob 20.35 zdownloadaš nekaj mp3jev.

Ob 21.05 preveriš e-pošto.

Ob 21.10 pogledaš, kdo je na MSN-ju in s prisotnimi prijatelji malce poklepetaš o načrtih za počitnice.

Ob 21.55 preveriš e-pošto.

Ob 22.00 uživaš ob poslušanju novih mp3-jev in jih še nekaj zdownloadaš.

Ob 22.30 pokličeš sošolca in ga vprašaš, če je že naredil seminarsko. Izmenjata nekaj besed glede profesorjev, faksa in ostalih reči.

Ob 22.55 skočiš na bencinsko po žvečilne, saj ti jih je najbrž zmanjkalo.

Ob 23.10 si ravno v trgovini na bencinski, pa si kupiš še eno revijo za prebiranje.

Ob 23.30 preveriš e-pošto.

Ob 23.35 preveriš TV-spored, da se prepričaš, da resnično ne zamujaš dobrega filma na televiziji.

Ob 23.40 odigraš eno pasijanso.

Ob 00.00 preveriš dogajanje na forumu, kjer si registriran.

Ob 00.20 greš po pijačo.

Ob 00.25 začneš razmišljati o svojih načrtih za prihodnost.

Ob 00.55 preveriš, če ti je kdo že odgovoril na forumu.

Ob 01.10 preveriš e-pošto in poslušaš nove mp3-je.

Ob 01.30 restartaš računalnik, ker so se sesuli Windowsi.

Ob 01.40 znova prebereš navodila za seminarsko.

Ob 01.55 se uležeš na posteljo in zreš v strop.

Ob 02.25 še vedno v ležečem položaju pošlješ nekaj SMSov prijateljem, da vidiš, če že vsi spijo.

Ob 02.45 se prestaviš v sedeči položaj in odpreš revijo, ki si jo kupil na bencinski.

Ob 03.20 vstaneš in udariš po mizi.

Ob 03.25 se malo sprehajaš po stanovanju, da se zbudiš.

Ob 03.40 preveriš e-pošto.

Ob 03.45 sam pri sebi potiho zakolneš.

Ob 03.55 se usedeš na stol pred računalnik.

Ob 04.00 začneš tipkati seminarsko nalogo.

Ob 05.00 končaš seminarsko in greš spat za 2 uri.

Ob 08.00 na faksu vsem potožiš, kako si spal samo 2 uri, ker si celo noč pisal glupo seminarsko nalogo.

Ob 08.15 profesorju oddaš seminarsko nalogo in se izmuzneš s predavanja, da greš lahko nazaj spat.



Tole je nekoč priromalo po kanalih spletne kanalizacije, danes objavljam v malce prirejeni obliki. Sicer nisem tako obsedena s pregledovanjem elektronskega poštnega nabiralnika, pa vseeno napisano ni zelo daleč od resnice.:)

sobota, april 21, 2007

Joost = [džust]

Teveškatlo imam prižgano precej manj kot bi jo kot bodoča medijska strokovnjakinja (?) menda morala imeti. V daljincu bi že zdavnaj morala zamenjati baterije in prah, ki se nabira na njen oglat fris, večkrat pobrisati. Pravzaprav je moj sivi grundig bolj kot gledalnik nadomestek za sobno rastlino. Samo zalivat ga ni treba.

V teve se namreč včasih zakamuflira moj prekrasni abak, ki mi ponudi brezreklamne različice najnovejših delov serij, dokumentarcev ali filmov s poljsko monotono sinhronizacijo. Seveda ne kar tako - podatke je treba poiskati, vmes zaplesati še obredni ples in žrtvovati jagnje za čimveč virov in hitrejšo dolvleko ter vsaj nekajkrat miškonsko klikniti, preden se začne projekcija v domačem kinu.

Televizija je resda že pladenj slikosučnega izbora, vendar je do Mojce prestroga. Postavlja ji ure, jo omejuje in navsezadnje - ji ne pusti do besede.

In tukaj nekje vmes vskoči Joost s čudovitim oglaševalskim geslom: TV po vaši meri (v izvirniku TV the way you want it). Za vstopnico med izbrano elito preizkuševalcev beta verzije sem sicer moledovala že nekaj časa nazaj, medtem vse skupaj narahlo potisnila v pozabo, nato pa me je z možnostjo poskusnega zajčka Joost team presenetil včeraj.


Prijetna bera kanalov (izvzemam tistega z Guinness World Records), ki se jim bo kmalu pridružil tudi CBS in z njim CSI, me je zahakljala za nekaj uric zrenja v televizijski PC. Pozabljeni videi Basement Jaxx, kratkometražni Beautiful lie, vonj po bencinu iz Fifth Gear plus interaktivnost. Kul.

četrtek, april 19, 2007

Okrogla miza o bloganju in oglaševanju, pobesnele srne in še kaj

Moja oblika državljanskega novinarstva ima eno ogromno vrzel: neažurnost. Ječo uteži in trenažerjev sem s pomladjo namreč zamenjala za razgled s sv. Primoža, Jakoba ali Lovrenca, pasje sprehode za akcije "keč mi if ju ken" po obdajajočih gozdovih, sive popoldneve pa za drzne kolesarske spuste v Cerklje, ležerno kolesarjenje po Kamniku in prepotene vzpone skozi Sidraž nazaj domov. Tako mi komajda ostane še kaj časa za zbijanje pobesnelih srn na jutranji paši in prelivanje izbranih besed na ... erm, tipkovnico.
(Najbrž ni treba posebej poudarjati, da sem podobno polna lejmrskih izgovorov tudi, kadar zadnjo minuto oddajam svoje prispevke.)

V ponedeljek sem prvič v svoji blogerski karieri prisostvovala okrogli mizi s pripadniki najbolj medijsko izpostavljene (a vendar očitno še vedno premalo) subkulture - blogerji. Okrogla miza, ki je bila v resnici podolgovata in pravokotna, se je vrtinčila okrog oglaševanja na blogih, a se je na koncu izkazalo, da občinstvo, večinoma sestavljeno iz komunikologov, pardon komunikologinj, še sploh ni zrelo za debate o oglaševanju, ker jih veliko bolj zanimajo notranjeosebni vzgibi blogerjev. Tam nekje na sredini se je namreč pojavilo vprašanje, zakaj bi nekdo sploh imel svoj blog. In jaz pridajam: zakaj sploh smo? Zakaj smo tu? In kam gremo?

Predvidevam, da govor o novih smernicah oglaševanja (advertising 2.0?) ni padel na rodovitna tla. Pa ne zaradi izbire sogovornikov, pač pa je bilo precenjeno občinstvo. Nasprotujem zakostenelim navijačem tradicionalnega oglaševanja in tistim, ki se zmrdujejo nad govori o blogih in ustvarjanju znanosti iz njih - menim, da bi predavanj, okroglih miz in člankov o bloganju, blogerjih in blogih moralo biti še več.

ponedeljek, april 09, 2007

Misel dneva

Tudi od uživancije si lahko zjeban. Zelo.

ponedeljek, april 02, 2007

24ur zvečer

Glede na to, da je Zgončeva med zahvalo za zlatega slovenskega nagca vsaj pol Slovenije prepričala v ponedeljkov večerni alibi pred televizorjem, sem se brez izgovora še sama zakamuflirala v kavč krompirja.

Sicer naj ne bi hvalila dneva pred nočjo, pa vendar: prva oddaja večernega informativnega finiša je bila tako "na prvi uč" OK. Predvsem je razveseljujoče dejstvo, da za podaljšek 24ur niso iskali novega neizbrušenega kadra (kakršno prakso so ubrali pri resni SVETovljanski oddaji bratovskega Kanala A), pač pa "porabili" tiste, ki so se že dokazali. Muhič, še skoraj včeraj "le" novinar, se je danes v novi vlogi izkazal kot kompetenten voditelj.

Ob silni zadušljivosti z informacijami pa me spreletava srh, ali gledalci, bralci in poslušalci sploh znajo ločiti zrnje od plev?

P. S. Ha, feniksova vstaja najbolj jagodnega med jagodnimi blogi ni bila le cenena prvoaprilska šala. :)

nedelja, april 01, 2007

Nazaj

Morda bi v božičnem blogomoru morala v pripis dopisati "Hasta la vista baby. I'll be back.", tako nekako v švarcijevem slogu, da bi se otresla kopice vprašajev in zakajev na vsakdanji pešpoti. Desni kot zgoraj se je ovil v omot pajčevine, omet je začel odpadati in vhodna vrata malce škripati. Tik preden so še meni zakrneli izrastki na rokah, se je pričela spomladanska čistka. WD40, metla in omelo. Primerno oborožena sem se nazadnje spravila še nad tipke.

In sedaj spet pišem.