Najin dan ni počesan

Danes se zgubljam med številkami, pa bi se raje med besedami. (Naj ne bo pomote, tudi številke so mi strašno ljube, dokler ne gre za tiste piškave na bančnem računu.)

Urejanje naključnih skovank (iz moje lastne kovačnice) v baročne stavčne strukture sem tokrat opustila in se prepustila besedičenju drugih. Feri Lainšček se mi je prikupil z romanom Namesto koga roža cveti, še toliko bolj pa sem nad njim navdušena v naslednji pesmi:

Najin dan ni počesan

V parku klop z menoj deliš,
kupujeva si za drobiž,
povabim te le k reki kdaj,
ponuditi ti nimam kaj.

Pa vendar z mano zopet greš
po stezi, kjer se mora peš,
zopet greš na mojo stran,
lepo ti tu mineva dan.

V travi z mano rad ležiš,
oblake z mano si deliš,
naberem ti le rože kdaj,
v pesek ti narišem kaj.

Ponoči z mano zopet greš,
kaj hoče noč, že dobro veš,
vračaš se v moj pristan,
lepo te tu prebuja dan.

Ker najin dan ni počesan,
najin smeh ni zaigran,
ker najin vrt ni ograjen,
najin svet ni omejen.

Feri Lainšček: Ne bodi kot drugi, Cankarjeva založba, 2007