Traparije in neumnosti. Itak.
Po naučeni albanščini (tole čisto smrtno resno mislim), švedščini in mandarinščini sem se tokrat odločila za nov nočni podvig: petje uspavank sosedom, ki so se v tem času sicer bližali že drugi REM fazi in zato sploh niso potrebovali uspavank, z mojim tenkočutnim glasom.
Na diskovje sem si dolzvlekla Ultra Star, Playstationovo različico Sing Stara in kljub temu, da je imel na razpolago samo en komad (Jamelia - Superstar, pa še ta ni bil cel), sem karaokovsko (rokovsko?) razpoložena vrlo poprijela za mikrofon in začela dokazovati svoj glasbeni talent, ki je bil vsa ta leta v resnici le potlačen nekje v globinah mojega individuuma. Hja, zataknilo se je torej že pri Materi naravi, ki mi je pri rojstvu siloma iz rok iztrgala omenjeni talent, rekoč: ne moreš ti vsega met ... Presenečenje je bilo zato tolikanj večje, ko sem po Let's see the results ugotovila, da so moje (ne)sposobnosti neizmerne: Lead singer! Woohoo!
Žalost, potrtost, samouničenje, sladkorni kolaps in depresija so nastopili kake tri minute kasneje, ko sem uvidela, da tudi ob zavezanosti k molku dobiš vsaj polovico točk od Jamelie same, ki poje v ozadju ... Eh!
Nekaj pesmi je dosegljivih na Muli, Oslu in njim sorodnim bitjem, ročnospretni pa se lahko izkažejo v rubriki Sam svoj mojster in prepevajo na svoje viže. Luštna igračka tudi za tiste brez posluha (me, me, me!!).
Ni komentarjev:
Objavite komentar