Špranja pod vrati

Naj se ne izneverim svoji vlogi jadikovanja na blogu - danes grem v slovensko metropolo s culo na rami in seminarsko nalogo pod pazduho, da oddam svoje skrpucalo na govorilnih urah. Pa čakam, pa čakam, pa se še nekaj ljudi samaritansko odloči deliti to čakanje z menoj, pa še malo kolektivno čakamo, pa ni mogoče preverit, ali slučajno odpadejo govorilne, ker strežnik itak spet ne dela, pa se še malo prepustimo ritmu tiktakajočih kazalcev, pa združimo svoje betice (več glav več ve) in organiziramo skupinski samomor skupinsko potiskanje in tekmovanje v balinanju seminarskih nalog skozi špranjo pod vrati.

Posebne zahvale: hvala, ker trošim bencin po nepotrebnem (ta teden sem res pristna Gorenjka ;)).

Ugotovitev dneva: Da, tudi v Ljubljani je tako mraz kot pri nas.