Spat hodim pred polnočjo, vstajam pred osmo. Kolesarim, tečem, pospravljam, sestankujem, izgubljam živce, načrtujem, pišem, včasih si privoščim kakšen sladoled preveč. Ukvarjam se s psi, mački, otroki in velikimi ljudmi. Razdajam se sončnim žarkom. Preganjam sence svojega strahu. Delam. Učim se. Tole je laž. Tečnarim. Vse po reglcih.
Ampak včasih še pred zajtrkom verjamem v šest nemogočih stvari.