torek, februar 14, 2006

Bloke

Najprej nam v nič-hudega-sluteči ljubljanski stanovanjski ulici s tam-pretežno-živečimi upokojenci dokažejo, da nikjer nismo varni in nam iz avtomobila stegnejo prenosni računalnik. Potem pride prvi osumljenec, z nasmehom na obrazu, star okrog 70 let, ki brez uspeha več kot 10 minut hodi okrog hiše, išče in kliče Franceljna, ki se mu je očitno skril ali pa ga res ni bilo doma. Potem pride 69-letna (morda tudi 70-letna) babica, ki sedemnajstkrat vpraša, kaj se je zgodilo, in ko končno ujame pravo frekvenco zvočnega valovanja ter doume, da gre za tatvino, pet metrov naprej našo nesrečo obelodani 72-letnemu (dejstvo je, da so vsi zgledal stari cca. 70 let) fotru, ki se mu zdi, da je pravi čas za njegovo herojsko zgodbo, kako so mu pred devetimi leti držali pištolo na sence (nakaže s prsti). Scena za v Đurov film, res. Za dol past smešn. Potem zamenjamo avto z razbito šipo s tistim, ki ima nerazbito (kakšno naključje, ha), in se odpeljemo proti zadanemu cilju. Potem na tričetrt poti gostitelj ugotovi, da je ključe pozabil doma, zato se odpravi nazaj ponje. Mi pa odkrivat pešpoti, ki so seveda pešpoti in ne vozpoti. Potem nasedemo z avtom. Potem se borimo s fizikalnimi zakoni in avto nekako spravimo iz snega in dobimo ključe.

In šele potem prispemo v vikend na Bloke.

6 komentarjev:

Yah0da pravi ...

Aja pa še nekje vmes je bla polcija, sam to ni tolk zanimiv ... :)

Anonimni pravi ...

Jest sem mel večjo srečo in sem ravno dobu eno zelo ugodno ponudbo za malo rabljeni laptop.

Yah0da pravi ...

Heh, česn boy, ti si se men vedno zdel sumliv ...

Anonimni pravi ...

psst!

Anonimni pravi ...

Očitno sta najboljši sosed in (ne tako dobra) Tanja Mojci izrkali prav vse atome ustvarjalnosti ... Jagodin fen klab pa v jok, pa na drevo, pa vse igrače sabo ...
Mojca, vztrajno čakamo, da spet zmigaš prstke ;)
LP, (lid singr) gik

Yah0da pravi ...

Your wish - my command :)