Z občudovanja vredno pomočjo in kooperativnostjo notranjih delavcev ter uspelo pretihotapitvijo svojega telesa (Pina, hvala za karte ;)) v dvorano kranjskega največjega in tudi edinega, še delujočega, kina sem petkov večer namenila zvočni masaži in ga preživela v zimzelenih melodijah Elde Viler in njene rojenke, Ane Dežman.
Vsidrana med dve babici sem bila sprva priča negodovanju v vrsti pred mano glede sedežnega reda, omenjena začetna nejevolja pa se je ob ustrezni in zadovoljivi poseditvi bržkone razblinila ob prvih tonih Eldinega glasu. Nekaj duetov, spremljava Blaža Jurjevčiča na klavirju, ena Nora misel in poletela je Lastovka. Vznemirjenje ob nostalgiji je vsekakor vrhunec doživelo ob skupnem nastopu zvezd večera in Akademskega pevskega zbora France Prešeren ter izpovedi Ti si moja ljubezen ...
Iz prvotne naloge avtorice: zniževati povprečno starost v dvorani se je to mukotrpno početje prelevilo v občudovanje Eldinih in Aninih glasovnih sposobnostih.
Kaj jo je prignalo, od kod je le prišla, čisto noter vate jokat lastovka.
6 komentarjev:
no čist tak med nami... za mene sta carice... ker Nora misel te pa res dvigne... in po moje, da njuna glasova slisat v zivo je se vecja senzacija!
ocitn se nista slisale carobnga glasu fredija milerja!
evo... to pa lahko gremo skp poslusat, da bomo en drugmu ob prelepih spevih v oporo...
Se slikovno gradivo :)
http://gallery.klub-studentov-kranj.si/2006-02-24-elda_viler_ana_dezman_apz_fp
hehe, Bojan, hvala :P sej tole te bom mogla prost se za eno fotko ... za clank :)
Mojca, ni zakej ;)
Sicer pa hvala za tako dolgo pričakovano omembo na tvojem blogu :) Se je moje silno prizadevanje, izsiljevanje, cepetanje,jokanje in trepetanje končno obrestovalo. Feels so great!
Objavite komentar