Kdo je kriv?

Hja, naj presenetim vse tiste, ki ste doslej mislili, da je bitje, čigar zapise berete, po vseh okoliščinah in pisarijah sodeč edinka. Oče in mati sta za vsak slučaj (da bi vsaj en od nas nadaljeval znameniti rod jagodičja) napravila kar tri ponaredke svojega dednega zapisa in v svet spustila tri pamže - enega bolj pametnega od drugega.

Moja sestra dvojčica, ki se je rodila slabo desetletje pred mano in mi ni čisto nič podobna, občasno vdira v mojo intimno zvezo z računalom in si z njim nasilno vzame nekaj zasebnih trenutkov. Naiven poligamist, kakršen je moj ljubi, se ne upira, zato mora največkrat v neljubi akt poseči moja roka.

Včeraj je mogoče kaplja res spolzela čez rob. Nerazsodnost in trenutna neprištevnost, na kateri se bom sklicevala tudi na sodišču, zaradi abstinenčne krize (moj moj moj računalnik) sta me pripravili, da sem se nadnjo spravila z motorko in kuhalnico. Prestrašena je stekla iz sobe, se zavlekla v kot okrogle sobe in v živčnosti začela svaljkati, zavijati in fenčljati svoje temne zravnane kodre. Pramen las je spremenila v neprepoznaven skupek štren, ki se ni dal več razrešiti, zato je bila primorana opraviti seciranje. V hlipajočem joku je vzela škarje in si odrezala šop las, ga prinesla v mojo sobo in togotno dejala: "Vidiš, kaj si naredila. Vsega si kriva ti!"

Ampak kdo je zares kriv?

Moja napol plešasta sestra ali Mojca?

p. s. Namig: pravilen odgovor je seveda sestra!