Hvala, ker ne kadite

Danes je svetovni dan brez tobaka in skorajda moj mali osebni praznik - glede na moje blazno teženje vsem preljubim, ki si drznejo vtakniti čik v usta. (Neusmiljena sem predvsem do novih kadilcev, medtem ko starim večinoma dam mir.)

Spomin zlate ribice mi sicer onemogoča popoln vpogled v ozadje antikadilske težnje, sumim pa, da ima nekaj opraviti s prežganimi torbicami, jaknami in puloverji (sedaj samo še čakam, da bodo preluknjana oblačila "in") in prijetno aromo, ki se je borbeni kosi (tisti, ki preživijo luknjanje, ane?) oblačil vsakič znova navzamejo.

Eden izmed mnogih antikadilskih oglasov je tudi "prstonožni":

A ni stayinghard krasna domena?

Jaz bom tam.

Postala sem aktivistka. No, aktivna v blogerski socializaciji, če ne drugega:

Namig: Jaz bom tista s sivimi lasmi (hvala vsem šestim, ki ste opazili moj enormni lasni narastek in bili tako prijazni, da ste mi obelodanili novico o novi barvni strukturi lasišča) in oteklino namesto obraza (če se pri zobarju dan poprej pač ne bo dobro izšlo). Druge posebnosti: po vsej verjetnosti zelo zmedena, predvsem v prostoru.

Se vidimo.

FDV-jevska

Biti FDV-jevec ni lahko. Naključni študentje drugih visokošolskih ustanov te radi obstreljujejo z nezvenečimi oznakami, kakršna je denimo meglomešalec. Še pomembnejše od trendovskega oblačenja z etiketami meglomešalcev je paziti na ugled: v skladu s ponarodelo modrostjo: "Na FDV-ju se pada samo po stopnicah" moraš (petcentimetrske) pete zares lomiti zgolj na stopnišču.

Opustimo sarkazem!

Za konec nekaj razvedrilnega ...

Kaj reče nezaposlen FDV-jevec zaposlenemu FDV-jevcu?

- Kokakolo in enega big maca prosim.


Keep it real. Boyakasha.

Najin dan ni počesan

Danes se zgubljam med številkami, pa bi se raje med besedami. (Naj ne bo pomote, tudi številke so mi strašno ljube, dokler ne gre za tiste piškave na bančnem računu.)

Urejanje naključnih skovank (iz moje lastne kovačnice) v baročne stavčne strukture sem tokrat opustila in se prepustila besedičenju drugih. Feri Lainšček se mi je prikupil z romanom Namesto koga roža cveti, še toliko bolj pa sem nad njim navdušena v naslednji pesmi:

Najin dan ni počesan

V parku klop z menoj deliš,
kupujeva si za drobiž,
povabim te le k reki kdaj,
ponuditi ti nimam kaj.

Pa vendar z mano zopet greš
po stezi, kjer se mora peš,
zopet greš na mojo stran,
lepo ti tu mineva dan.

V travi z mano rad ležiš,
oblake z mano si deliš,
naberem ti le rože kdaj,
v pesek ti narišem kaj.

Ponoči z mano zopet greš,
kaj hoče noč, že dobro veš,
vračaš se v moj pristan,
lepo te tu prebuja dan.

Ker najin dan ni počesan,
najin smeh ni zaigran,
ker najin vrt ni ograjen,
najin svet ni omejen.

Feri Lainšček: Ne bodi kot drugi, Cankarjeva založba, 2007