Po štiridnevnem spogledovanju z morskimi ježki na Pagu in enodnevnim zapijanjem (s Frucom) na Dolenjskem se vrneš v prijetno vročino domačih logov in ugotoviš:
a) da se v domačem gospodinjstvu ne smeš tuširati, ker primanjkuje vode in
b) da nimaš akreditacije za naslednji skok čez mejo, ki se začne natanko čez 24 ur
Prou. Bomo pa smrdel in se švercal.
Zgodnji ponedeljek, ko se človek torej že sprijazni z dejstvi, postreže z obilnim kosilom kletvic ob plačevanju zamudnine v knjižnici, ob zaprtih vratih druge knjižnice pa z greha vrednim posladkom iz takih grdih besed, zaradi katerih bi si človek moral usta umivat s tadišečo žajfo. Sledi skoraj živčni zlom ob (ne)plačevanju vseh živil na tekočem traku, ki si jih pol ure iskal po trgovini, nato pa ugotovil, da si kartico pozabil doma!!! No, pa dejmo tale kruhek nazaj na polico, pa tale sirček tjale, pa kvasek zravn kvaska. Joj, kok sta fletna skupaj. Bolj fletna bi bla samo še v moji košari. In seveda: do odhoda je dve uri, potovalka pa prazna.
Popakirana, živčna, leteča.
Čau!
2 komentarja:
pa pejd, no. upam, da so kosmate okončine obrite. če ne, vzemi pinceto... ta metoda je dolgotrajna, a boli. :)
So ble pobrite, čez dva dni situacija ista. Pinceta? Eh! A js pa ne smem mal bost? :)
Objavite komentar