petek, junij 26, 2015

Proustov intervju z Mojco

V bistvu me je prijelo že pred tremi dnevi, a sem do danes odlašala, da bi tole zares zapisala. Zdajle, na praznični četrtek, tik pred tem, ko bi morala spisati tri druge članke in se lotiti še nekaj drugih zadev s seznama "fak, še to morm nrdit", ki tam visijo že dva meseca in me vsake toliko besno uščipnejo v vest, pa se mi je zdel ravno pravšnji čas, da se spravim nad Proustov vprašalnik. Namesto magdalenc sem si privoščila damine prstke (fensi izraz za baby piškote; za tiste z osiromašenim gastronomskim besednjakom) in zagnala možgansko kolesje. Nič ni boljšega kot polnočno kreativno udrihanje po tipkovnici in petkova zombijevska vstaja. Brez obžalovanj.

Navdih sem našla pri Živi, ki, tako kot jaz, ljubi sezname in lepe besede. Proustov vprašalnik je intervju s samim seboj in ne najdem boljšega prostora zanj kot na zaprašenem podstrešju Jagodovanja. Mojca, požen, mi smo prpravljen.

Najljubša vrlina: zvedavost. Če nisi preveč brihten, si vsaj lahko razgledan.
Lastnost, ki jo najbolj cenim pri moškem: bistroumnost, biti-sam-svoj-mojster in duhovitost. Pardon, tole ni ženitveni oglas.
Lastnost, ki jo najbolj cenim pri ženski: zdrava pamet.
Pri prijateljih najbolj cenim, da: smo, kakršni smo - in se imamo radi zaradi tega.
Moja največja napaka: ljubim kaos.
Moje najljubše opravilo: branje poezije Mile Kačič s kozarcem caberneta v roki. Premalokrat si jo privoščim.
Sreča je: sreča je, ko se delo dobro opravi in ko imaš nekoga rad (prosto po Pavčku).
Nesreča je: objemati v postelji nekoga, ki je kilometre daleč stran.
Če bi bila lahko kdo drug, bi bila: grška boginja. Na Olimpu so se mel fajn.
Kje bi rada živela? V majhni hiški blizu zelenega gozda s čudovitim razgledom in udobnim kavčem.
Najljubša roža: ERROR. Regrat, ajde. Najraje v solati. Rukola? Aja, ni roža.
Najljubša barva: Poznomarčevska živo zelena. Najljubša ever ever.
Najljubši pesnik: Pavček, klasika.
Najljubši pisatelj: pozicija je trenutno še odprta. Prijave zbiramo v komentarjih.
Talent, ki si želim, da bi ga imela: posluh. Da bi končno lahko v družbi naglas jodlala pesmi, ki se jih zlepa ne naveličam (vključno s Taylor Swift).
Kako si želim umreti: pokončno.
Življenjski moto: čez 7 let vse prav pride.

Lahko noč.

p. s. Če koga prime, naj nadaljuje Proustovo verigo.

2 komentarja:

spetziva pravi ...

Kje imaš like gumbek? :)

Yah0da pravi ...

Zbiram virtualne lajke v obliki komentarjev :P Ampak, Živa, po (skoraj) dveh letih si me spodbudila k pisanju! :)