sobota, januar 16, 2016

30ke

Letos praznujemo tridesetke. V resnici je vse isto, kot je bilo, le da imajo glavni igralci več kilogramov, manj las, nekateri že mulce in podočnjake, drugi nazive, poroke, ločitve, slabe odločitve, stresne službe ali pa nobene službe in da se smejimo straniščnemu humorju. Z leti se standard za alkohol viša, za šale pa očitno niža.

Stojim pred železniško progo, tamle pred Mercatorjem v Šiški, in kot modroovratnica racam iz spomenika sodobnemu potrošništvu, zapornica je spuščena, utripajo luči in mimo drvi … vlak življenja.

Ko bom velika, bom imela svojo slaščičarno, brez stalnega menija, in napisala bom eno knjigo. Zabavno. Iskreno. Itak o sebi.

Po dolgem času poslušam Sigur Rós in uživam v tišini mesta ter žametnem okusu rdečega vina.

James Joyce. Ne, mini sreča. 


4 komentarji:

Petrov plac pravi ...

Luštno branje po dolgem času! A si opazila, da je tvoj blog lani imel že prvo okroglo? ;)

Yah0da pravi ...

Ja! :) Eni pravjo: ko maš otroke, šele vidš, kolk cajt leti. Jaz pravim: ko maš blog, šele vidiš, kako cajt leti. :D

Evil pravi ...

ahahah super post !

Evil pravi ...

ahaaha to je to !