WALL•E – robotska ljubezenska zgodba

V kinih sicer že od junija, v amaterskem kinu naše haciende pa se je za izven in konto super oglaševana in strašno pričakovana animirano znanstveno-fantastična pustolovščina leta predvajala šele včeraj. (V stiških kinematografih neustavljivo korakamo vštric s časom in dosledno skrbimo za ažurnost filmskega sporeda.)

Kljub odkritemu simpatiziranju z animiranim žanrom ter strašni romantični sentimentalnosti lahko rečem, da so visoke ocene in kritike (skorajda) v elativih za Wall•Eja vseeno kanček pretirane.

Zgodba je robotsko-ljubezenska, nekakšna mešanica futurizma z romantično dramo – ljubki zemeljski razvrščevalec odpadkov (Waste Allocation Load Lifter Earth-Class) odkrije popolnoma nov smisel življenja, ko ugleda spolirani ekološki vegetacijski analizator Evo. Ko Eva najde ključ za rešitev Zemlje, nenadoma odvihra domov, na krov luksuzne vesoljske ladje Aksiom, zaljubljeni Wall-E pa seveda za njo. In tu nekako se dogodivščina začne ...

Film je pretežno nem, Pixar je personalizacijo likov in zgodbo gradil samo na akciji. (Heh, opazite tu nasprotje s slovenskimi filmi, kjer dogajanje ponavadi sloni pretežno na dialogih? Okej, in na strastnih posilstvenih prizorih.)

Zadržani in simpatični Wall-E ter osupljiva in napredna Eva sta luštni igralski tandem novega Pixarjevega celovečerca, pa vendarle bi se – domnevam – splošna ocena izdelka spustila malce nižje (8,7 na IMDB-ju trenutno in najbolje ocenjeni animirani film doslej), če stvaritev ne bi že leto (ali več) vnaprej dražila po spletnih kanalih ali se prikotalila iz Pixarjevega studia, pač pa iz kakih drugih animatorskih rok ...