Mobiteli

Pravzaprav je bilo pričakovati, da bom prej ali slej udarila s tem. Mračno ozračje, koža se naježi, hladen veter, sivina. Grrr ... mobiteli! V svojem kratkem, pa zato seveda nič manj pestrem, življenju sem zamenjala dva mobilnika. Telefonske številke nikoli, pa če še enkrat pomislim - morda bi jo morala. Še zahtevna uporabnica nisem - od še enega čuda sodobne tehnologije pravzaprav pričakujem le štiri stvari:

• da z njim lahko koga pokličem in tako pametujem, bluzim, kvasim neumnosti ali še bolj običajno - izgubljena iščem navigacijske nasvete
• da z njim lahko v sili razmer, ob dnevu žena, valentinovem in mednarodnem dnevu prijateljev (wtf??) lahko pošiljam debilna verižna sporočila SMS ali še bolje - da jih prejemam
• da ima baterijo, ki je sposobna prenesti vseh 24 roditeljičinih klicev v dveh urah in še tri esemese zapovrh
• in da je dimenzionalno tako prilagojen, da paše v culo, malho in roko
  

Kar potrebujem, je torej vizualno podobno temu, ima funkcije prastare mobireglje in zmogljivo baterijo. Če ima kdo preveč tolarjev ali evrov (sedaj smo dvojni pa bi bilo skrajno neodgovorno od mene izpustiti slednjo valuto) se priporočam za nakup kar vizualno ustrezajočega - obljubim, da bom odmislila barvni zaslon s 65.536 barvami, radio, zvočna sporočila in ostale dobrote. Moj je namreč v izdihljajih ...