petek, junij 29, 2007

7 stvari o meni ...

Včeraj sem bila v hladu poletne vročine okepana, danes me je z istim namenom na prestol veličastnih ustoličila Pina. Preden razkrijem pravljičnih sedem o sebi, naj izdam, da se nerada razgaljam; veliko raje namreč puščam mehke stopinje na oblaku spleta in se skrivam za gledališko zaveso kot prišepetovalka.

Here it goes:
  1. Abnormalno uživam v popkorn ponudbi cenenih, sluzastih, banalnih in trivialnih holivudskih filmskih presežkov. Srce še posebej vzdrhti ob srednješolskih romantičnih komedijah in polizanih igralcih, ki se v bravuroznem dramatskem zapletu odpovejo tituli glavnega frajerja na šoli samo zato, da osvojijo srce zapiflane Pepelke.
  2. Ne vem, kako kratkovidna sem. Še preden bi lahko potešila vse vprašujoče poglede o karakteristikah nosnega okrasa, je moja okulistka umrla. (Ja, vem, obstajajo kartoteke in kracarije v zdravniški izkaznici, pa žal ne znam brati hieroglifov oziroma sem prelena, da bi se pozanimala o zaskrbljujočih številkah.)
  3. Z odliko sem opravila mojstrski izpit iz odlašanja dolžnosti. Članke, scenarije in seminarske naloge vedno (ampak res vedno) pišem zadnjo noč in jutro. S pisanjem zaključim največ 8 ur pred rokom in najmanj en dan po grožnjah delodajalcev.
  4. Ko bom velika, bom ... Od majhnega sem obsedena s poklici: namesto učiteljice, pisateljice, policistke na kolesu, veterinarke, slovenistke in psihologinje sem pristala na študiju novinarstva. Ne dam roke v ogenj, da bom čez 15 centimetrov (samo) novinarka.
  5. Že nekaj časa sem naskrivaj zaljubljena v leve ujemalne prilastke. Včasih jih prevaram tudi z desnimi. (Ampak samo ujemalnimi!)
  6. Alergična sem na pomaranče. Ker se jih ne smem dotikati, jih pa sicer lahko konzumiram, moram ob intoksikaciji s tekilo na pussy način (cimet, pomaranča) vedno najti prostovoljca, ki mi tlači pomarančo v usta.
  7. Ne znam delati balonov iz roza hubba bubba žvečilnih gumijev. Niti iz fluoroscentno zelenih, mi pa na vsake kvatre uspe napihniti kak hibrid iz brezsladkornih orbitovih dražejev.
Aja, in preziram verižno pisanje postov v stilu 5 najljubših predmetov, 13 najljubših krajev in dve razvadi in pol, ki ju spretno skrivam.

sreda, junij 20, 2007

The Bridge

Ob zalogaju ponesrečenih romantičnih komedij se mi je predpredzadnjič na diskovje pretočil The Bridge. Jap, Golden Gate Bridge ni samo estetska dekoracija aviza za Full House in prijeten kader za filmske presežke iz Holivuda, ampak tudi zelo pogosto stičišče minljivosti in večnosti.

Golden Gate Bridge v San Franciscu je splošno znan kot most, na katerem je bilo več samomorov kot na katerem koli drugem mostu v svetu. Številka je že večja od 1200.



Svetoboljni dokumentarec. Ali svet boli ali boli svet? In ali bo s svetom kdaj bolje?

torek, junij 05, 2007

Terminologija spleta

Že nekaj dni po roza slamici vsrkavam znanje "najbolj konservativne ravnine jezikovnega ustroja", kot skladnji pravi Tomo Korošec, pa me je ob besedotvorju (in besedoslovju) ponovno malce zaskelelo v desni hemisferi, ker sem se ob tem spomnila na revno meddisciplinarno sodelovanje računalniške stroke in jezikoslovcev.

Kadar zlorabljam slovenski jezik za objavljanje poljudnih člankov o spletu, imam vsakič znova probleme s prevajanjem angleških izrazov, povezanih s spletom - (mimogrede, kako sovražim, da blogger ne zna delati pomišljajev) - zatakne se celo pri elementarnih tipa download, spam, ... Pri državljanskem jezikoslovju (heh) mi je še v največjo pomoč Google, zelo malokrat Islovar Slovenskega društva Informatika, težko pa se opiram tudi na referenčne korpuse slovenskega jezika Fida, Fidaplus in Nova beseda, saj se tako "aktualni" poslovenjeni izrazi le redko pojavljajo v sicer obsežni elektronski besedilni zbirki.

Ko prečešem vse novinarske prispevke iz računalniških revij in druge relevantne Googlove zadetke, se na podlagi pogostosti in ustreznosti (slednje sprocesiram v kolesju moje lastne jezikovne kultiviranosti) predlaganega izraza odločim za njegovo uporabo.

Še preden sprejmemo mečino in trdino kot ustrezna termina za software in hardware, ne pozabimo na glavne lastnosti terminološke leksike:

  1. enopomenskost oziroma enoumnost izraza
  2. knjižnost
  3. neekspresivnost
  4. kratkost
  5. ustaljenost

Knjižna norma predstavlja tisto, kar je v splošni rabi utrjeno; splošna raba pa je brez jezikoslovske taktirke babilonska zmešnjava.

Mimogrede, o tem sta razmišljala tudi že Davorin in Slothrop.

petek, junij 01, 2007

Žalujem ...

Včeraj sem izgubila svoje zadnje tri bralce.


Bili so kadilci.