Računalniški kotiček pt. I

Včeraj je bil v Mladinskem kulturnem centru v Kranju sit-down comedy večer z mano v glavni vlogi. Kaj se je zares dogajalo? Čisto zares smo tičali v računalniškem kotičku, ki ga pripravljam pod materinskim ogrinjalom Kluba študentov Kranj. V kotičku vsak drugi torek odkrivamo svet bitov in bajtov, kukamo v virtualno resničnost, spoznavamo, da domači računalnik ni hišni sovražnik številka ena, ampak učinkovito pomagalo pri iskanju odgovorov na življenjsko pomembna vprašanja, socializacijsko sredstvo, vsestranski pripomoček za preganjanje dolgčasa, enciklopedična zakladnica znanja, domači kino in še kaj.

V prvem kotičku s(m)o se na uri za(je)bave pretvarjali, da nas blazno zanima iskanje informacij na spletu, Booleovi operatorji in Google Almighty.

Obiskovalci z zanimanjem vsrkavajo znanje ...

Čez 14 dni bodo na sporedu spletne skupnosti (popravek, 29. 11.)! (In ja, kot se za Gorenjce spodobi - vstop je prost!)

p. s. Na praznih stolih sedijo navidezni prijatelji obiskovalcev: Helga, Olga, Ifigenija, Evgen, zadnjemu je bilo pa preveč nerodno in ni izdal svojega imena.

Terminologija spleta

Že nekaj dni po roza slamici vsrkavam znanje "najbolj konservativne ravnine jezikovnega ustroja", kot skladnji pravi Tomo Korošec, pa me je ob besedotvorju (in besedoslovju) ponovno malce zaskelelo v desni hemisferi, ker sem se ob tem spomnila na revno meddisciplinarno sodelovanje računalniške stroke in jezikoslovcev.

Kadar zlorabljam slovenski jezik za objavljanje poljudnih člankov o spletu, imam vsakič znova probleme s prevajanjem angleških izrazov, povezanih s spletom - (mimogrede, kako sovražim, da blogger ne zna delati pomišljajev) - zatakne se celo pri elementarnih tipa download, spam, ... Pri državljanskem jezikoslovju (heh) mi je še v največjo pomoč Google, zelo malokrat Islovar Slovenskega društva Informatika, težko pa se opiram tudi na referenčne korpuse slovenskega jezika Fida, Fidaplus in Nova beseda, saj se tako "aktualni" poslovenjeni izrazi le redko pojavljajo v sicer obsežni elektronski besedilni zbirki.

Ko prečešem vse novinarske prispevke iz računalniških revij in druge relevantne Googlove zadetke, se na podlagi pogostosti in ustreznosti (slednje sprocesiram v kolesju moje lastne jezikovne kultiviranosti) predlaganega izraza odločim za njegovo uporabo.

Še preden sprejmemo mečino in trdino kot ustrezna termina za software in hardware, ne pozabimo na glavne lastnosti terminološke leksike:

1. enopomenskost oziroma enoumnost izraza
2. knjižnost
3. neekspresivnost
4. kratkost
5. ustaljenost

Knjižna norma predstavlja tisto, kar je v splošni rabi utrjeno; splošna raba pa je brez jezikoslovske taktirke babilonska zmešnjava.

Mimogrede, o tem sta razmišljala tudi že Davorin in Slothrop.