Češko velikonočno slavje na Moravskem se začne z grdo sredo (Škaredá středa), nadaljuje pa z zelenim četrtkom (Zelený čtvrtek), ko fantje v skupinah ragljajo po vasi, da bi odgnali Judo Iškarijota. Podoben proces izvajajo tudi na veliki petek (Velký pátek) in belo soboto (Bílá sobota), ko glasno lomastenje po vasi doseže vrhunec: ustavijo se namreč pri vsaki hiši in ragljo vrtijo toliko časa, dokler za svoje težko poslušljivo muziciranje ne prejmejo denarja.
Na zeleni četrtek bi moral vsakdo pojesti nekaj zelenega: najsi popajevsko špinačo, zeleno solato ali kaj drugega. Tradicija je dobila še nove razsežnosti, saj je v zadnjih letih zeleni četrtek dan za zeleno pivo. Pivovarna Starobrno na zeleni četrtek v izbranih pivnicah toči posebno, zeliščno obarvano, zeleno pivo, ki ima sicer čisto enak okus kot starobrnsko navadno pivo.
Pirhi, ki se tule imenujejo kraslice, na vrsto pridejo šele v nedeljo (Neděle velikonoční), ki jih pobarvajo in okrasijo dekleta, fantje pa pripravijo korobače iz vej mačic, imenujejo se pomlázka, s katerimi na velikonočni ponedeljek (Pondělí velikonoční) ošvrknejo dekleta, kar naj bi jim prinašalo zdravje in mladost, odnašalo pa bolezni in zle duhove. Dekleta naj bi pretepaške pobe potem nagradile s kraslicami, ki jih obesijo na njihove pomlazke. Šeškanje s pomlazkami menda še vedno ostaja v češki velikonočni tradiciji, nagrada pa se je menda spremenila v slivovico ...
V splošnem naj bi bilo velikonočno praznikovanje za ljudi na Moravskem pomembnejše od božičnega, ki pa ga - kljub očitnemu krščanskemu ozadju - ne umevajo več preveč religiozno, pač pa bolj kot izrekanje dobrodošlice pomladi.
