Morje, sonce in morski ježki

Mnjah, vsaj na približno mi je uspelo izpolniti seznam iz prejšnega posta :) Čez pet ur torej odrinemo na Pag (tokrat samo 6 punc), naslednja poročanja pa sledijo 8. avgusta (datum lahko še variira).

Lepo se mejte pa pridni bodte ;) pa vse pojejte, kar vam mamica (žena, mož, babica, sosed, očka, stric, pes) za kosilo skuha ;)

Kaj vse moram narediti še danes

Ravnokar sem predčasno prispela iz službe, ampak v nadaljevanju dneva me čaka še: nakupovanje živil za na morje, en kofe, dva prispevka (napisati+zmontirati), zlikati oblačila za na morje, pripraviti prtljago, nadreti poštarja, ker mi še ni prinesel konvencijskega potrdila (cena, ki jo plačuješ, če si doma za devetimi gorami), mami povedat nej neha težit, se posloviti od bližnjih in daljnih, odpisati maile (če jih dons ne bom, jih nikol ne bom), najdt kopalke (!!!), vsaj delno pospravit sobo, da ne bom ob ponovnem obisku (čez 10 dni) ugotovila, da se je ta spremenila v podganje prebivališče, se pogovoriti s prijateljico (o problemih, ki jo tarejo), napisati obračunski list, posneti tri CD-je, še prej zdownloadati primerno glasbo za na pot, sestri kupiti darilo za rojstni dan, med vsem tem se še sedemindvajsetkrat stuširati, ker se že ves čas utapljam v znoju in ja, na koncu vsega tega mislim še spati.

Kdo pravi, da mi ne bo uspelo ;)

Koladrajsasto-črna

Mnjah, NIKOLI VEČ SE NE BARVAM SAMA DOMA!!! (torej, vštevši danes, sem to že rekla najmanj 20-krat!), ampak zdej pa resno - ne barvam se več sama doma (razen če mi bo na nek čuden način uspel spravit barvo iz kože prej kot kožo iz barve).

Okej, imam pač dolge lase in ja ... težko je sam barvat take lase ne da bi bila vsa kopalnica nasvinjana pa še sam napol, nato se ti pa še zelo-prilegajoča-se rokavica strga in jah ... zdej mam vijolično-črn sredinec.

Kot poziv naj torej proizvajalcem povem, da v svoji 8-letni karieri barvanja las (čez pet let bom najbrž plešasta, jep) nisem še nikjer zasledila zapisa: Madeži na koži ne gredo ven (sem poskusila z vsemi kremami, milom, praškom, krtačo, klorovodikovo kislino hehe)!

Tuga

Pol nedelje sem prespala, eno četrtino sem je porabila za gledanje filmov in iskanje nove glasbe, drugo četrtino pa za prekladanje s kavča na stol.

Brezdelje rox! (sej ne, sej sem krožnik za sabo pomila ;)v bližnji prihodnosti upam na nagrado za najboljšega družinskega člana)

Fax

No, pa sem razbila mojo srečno število 13 postov in napisala štirinajstega.

Zadnji dnevi so predvsem maturitetno obarvani, tako sem danes (pardon, včeraj) prejela eno veselo novico - po podatkih http://www.vpis.uni-lj.si/ sem sprejeta na fax, ampak kljub temu moram počakat še na pošto, da vidim, če je res ... (hehe, ko je ena stvar res prelepa, da bi bila resnična - no ja, ne pretiravajmo - smo vedno skeptični, če je resnična:))

Kot obljubljeno, prihaja obrazložitev in pravzaprav predlog: mar ne bi bilo bolje, da bi bil sistem mature podoben samo: narediš ali pa ne narediš, brez kakršnih koli točk. Tako se na določene smeri vpisujejo ljudje, ki jih stvar sploh ne zanima, imajo pa dovolj točk za to. V nebo vpijajoče dejstvo je namreč, da te ob večjem zanimanju v neko stvar - tudi bolj motivira. Mislim, da bi bili študentje, ki bi se vpisali na določen program z zanimanjem zanj s primerno motivacijo lažje prišli skozi.
No, problem je seveda predvsem pri zanimanju - nič nenavadnega ni, da polovica ljudi v četrtem letniku gimnazije sploh ne ve, kaj jih zanima!! In ja, med njimi so tako dobri dijaki kot odlični. Posledično se večina takih vpiše na masovne študije: pravo (ki ima mimogrede letos samo 63, 82), medicino (82,2) ali ekonomijo (UNI 60) - no, kakšen je osip v prvem letniku ne vem, ampak najbrž velik. No! :) Seveda to ne velja za vse, seveda se nahajajo na teh smereh tudi ljudje, ki jih to zares zanima! :)

Ne trdim, da je moja izbrana smer (FDV - novinarstvo) zato kaj boljša ali kaj podobnega, v bistvu ne - v življenju bom delala (ali pa se vsaj trudila) to, kar me zares veseli, "keč" je samo v tem, da kljub temu rabim neko izobrazbo, nek dokaz, kar mi bo najbrž pomagalo preživeti v svetu kapitalizma ;)

The Killers - Somebody told me

Spati, spati in še enkrat spati. :)

Matura, dodatek

Sem skoraj pozabila, v nadaljevanju najbrž kaj kmalu sledi komentar na debilni šolski sistem, kjer te na podlagi točk (in ne zanimanja!!) usmerijo v študij ...


Imogen Heap - Goodnight and go

(že zamujam na sokc ...:))

Matura 2005

Evo, končno je napočil dan D. Dan, ko sem rekla, da bom jokala - one way or another. No, solz sm se vzdržala - pa niso ble ne solze sreče, ne žalosti. Po napovedih se je Černobil generacija (1986) zares izkazala za zelo šibko v znanju, vsaj na naši šoli! :) No, slovensko povprečje znaša 19,33 - ne bom govorila o svojih točkah na maturi :) (ker mi telo ne preplavlja ravno val zadovoljstva), sem pa presegla slovensko povprečje in tudi vse povprečne ocene pri posameznih predmetih :) (malo se pa moram pohvaliti, ane ;))
Izračunano po normiranih vrednostih mi tako nanese 84,5 točk, kar pa upam, da bo dovolj za vpis na želeno fakulteto ... (držte pesti še en teden!!)

Zdej pa grem zalit (s sokcem, da ne bo pomote) to maturo ... ;)

PMS, polna luna, petek 13. in črne mačke

Post danes odpade, ker sem čisto malce (yeah right) tečna, poleg tega bo pa še kmalu polna luna ... (no nekak zlo okrogla luna mi deluje skozi okno :))

Danes bolj v latino ritmih: Juanes - La camisa negra

p.s. A ni fino, da mamo ženske razlog, zakaj smo tečne, četudi smo v resnici tečne kar tako? :)
p.s.2 Petek 13. in črne mačke nimajo nikakršne zveze z napisanim, so zgolj plod avtoričine domišljije :)

Garfield

Naš maček je Garfield. No ni mu tako ime, niti ni tako okrogel, pač pa cele dneve samo leži. :) Blagor lenim v duhu ...

Šla na pomlad na Ljubljanski sta grad ...

Sobota: Zbiljska noč 2005

Ne morem verjamet, ampak Omar je presenetil. Nastop je bil odličen in še zdaleč od (pričakovanega) sluzastega-softić-popa :) (Tudi medvedkov ni nihče metal iz prve vrste na oder - mogoče je temu botrovala pozna ura nastopa :)) No Nuša (Derenda) in Kingstoni so pa tako ali tako zakon ;) Ognjemet je bil super, samo ... nekam hitro se je se zakadilo vse in potem nekaterih raket sploh ni bilo videti. :(

Nedelja: Ljubljanski grad

Ker je fotko (moj ljubi oče :)) čist za***** in posledično zaradi tega nisva šla v hribe (kot je bilo prvotno mišljeno), sem bila primorana ob tako lepem vremenu ostati doma (in ribati suhe žemlje). No, vsaj popoldansko vroče julijsko sonce sem izkoristila za izlet na Ljubljanski grad ... :)

sedaj: spanje (ZzzZzzzZzzz ...)

~ Glava mi je že omahnila na tipkovnico. ~

še pripis iz sanj (ker zadnje dni opuščam rubriko Kaj se rola):

Save Ferris - I know

Rum za pogum

Evo, ena lepa misel, ki sem jo ravnokar prebrala:

Zapiši si v srce, da je vsak dan najboljši dan v letu.

Ralph Waldo Emerson

Sicer pa ... sedim na stolu, ki na vsake toliko časa zaškriplje, pišem novice in si v usta bašem rumove kroglice :)

Lep sončen dan še naprej (dokler je še sončen :)) ...

HBDJP

vzradoščeno: Vikend!
bridko spoznanje: ampak jutri moram delat ... :(

Hehe, ni panike ... bolje kot da bi spala do 12h (kljub temu da to včasih paše .. mmm ... zelo paše :)), se do kosila-wannabezajtrka privlekla iz postelje in nato še celo popoldne zehala nevedoč, česa točno se zares lotiti. Če vstanem pred deveto zjutraj sem vedno bolj polna energije in bolj konstruktivna (+in če je za mano vsaj 5 ur spanja, sicer se prvi dve uri klofutam, da se spravim iz globokega spanja).

Baje lahko dobim kronično vnetje blazinic na prstih, če preveč tipkam, zato grem raje gledat Friendse.

Lep vikend še naprej ...

Kokoška na begu

Ma ja, saj tudi jaz včasih (ali pa ves čas - odvisno s kakšnega zornega kota me gledate ;)) izpadem bebavo, ampak danes ... sem se imela priložnost "seznaniti" z bitjem ženskega spola (na žalost!), ki ... zares delata sramoto svoji vrsti! Blah ... 752x me je vprašala eno in isto stvar, se z atributi (ki na njej sploh niso zgledali dobro) ponujala vsem, kar leze in gre ... in ... ni, da bi zgubljala besed. :)

Today the countdown begins: samo še 14 dni do dopusta :)

Poleg tega pa še napredek: danes sem izklopila vse komunikacijske naprave sveta: IRC, MSN ... no ja okej Skype je še prižgan ;) Če poklapano priznam: izklopila sem pravzaprav le dve ... napredek je pa vseeno! ;)

Zdej bom pa vzela zobotrebce, ki so mi pomagali imeti odprte oči tako dolgo časa, ven in šla spat. :)

Ln + Bond - Lullaby za vse tiste, ki jim spanec lega na oči ... ;)

Salut!

Krasen dan je za mano! ;)
Končno sem se rešila sivine vsakdanjika (ki ga bolj, kot to radi naprtimo slabemu vremenu, ustvarjamo sami) in zelo prijetno preživela dan. Z današnjim obiskom študentskega vojaškega tabora v Bohinjski Beli, kjer se med 13-dnevnim "vse, kar moram vedeti o vojski" urijo obramboslovci (FDV), štipendisti Ministrstva za obrambo ter študenti s Fakultete za policijsko-varnostne vede (vnemar ni pustiti tudi ostalih študentov - z Univerze v Ljubljani in v Mariboru), se je na spisek rezervnih poklicev, ki jih želim opravljati, vpisal še vojaški. To seveda vse v primeru, da moja malenkost ne naredi mature in namesto naziva gimnazijski maturant izgubi samostalnik ter ostane samo gimnazijski (posamostaljena pridevniška beseda, hehe).
Ko smo ravno pri tem - če človek dvakrat opravlja maturo, je zato bolj zrel ... ali le bolj gnil? (če potegnem vzporednico z enim navadnim domačim paradajzom :))

Ura je 1:55, tako da je skrajni čas, da se pobašem v posteljo.

Hehe, kaj drugega: Status Quo - In the army now pa en komadić za v avto, ko se peljem na šiht Pretty Girls Make Grave - A Certain Cemetary

N-ti poskus diete

Hehe, postajam Bridget Jones - grozno, po 10. uri (če smo natančnejši, celo po 11.) sem jedla sladoled in vsi (če so ženske obsedene s hujšanjem vsi :)) dobro vemo, da se hrana, ki jo pojemo po 6. uri (popoldne kakopak) nabira na boke in trebuh. Tako sem zaradi čustvene vznemirjenosti, neuravnovešenega bioritma, nezadovoljstva nad seboj, podivjanih hormonov in predvsem (!) lakote bogatejša za dodatne centimetre sala okrog srednje mere telesa.

Jutri začnem znova ... :)

Switchfoot - Gone (sladoled is gone)

Pofl

Vreme: krneki
Dan preživela ob "kavi" (deci-deci ;)) in prijetnem klepetu.
Nič novega na zahodu.

Something Corporate - Inside the pocket

p.s. Mami je spekla res dobro pico! Svaka čast, mami! + gobice rox :)

Zakaj ne maram(o) ponedeljkov?

Preprosto! (kot pasulj) Ker se takrat spet vrnemo v realnost, na stare tirnice, se usedemo na trd stol in pričnemo z delom, kjer smo ostali v petek (ko smo sanjali o vikendu). Zanimivo, očitno je prirojen simptom homo sapiensa, da čim manj dela in se čim več zabava - tako že sleherni ponedeljek v najbolj skritih kotičkih misli načrtujemo petkova in sobotna pohajkovanja, ki vse bolj, ko drsimo v rep tedna, kristalno razjasnjujejo svojo sliko.

Moj prvi delovni dan je minil brez večjih pretresov, a kljub temu se ni prepustil lovkam dolgočasja. Z današnjim dnem je tako postala moja primarna naloga odkriti, kaj točno se sproži v človeških glavah, ko zagledajo mikrofon in (bognedaj!) bi morali vanj celo kaj povedati! Priznam, vsakdo (tako prijatelji, sorodniki kot sosedje in vzgojiteljice iz vrtca) bi lahko njihov vokalni izust prepoznali takoj, čeravno bi bila njihova participacija dolga borih 9 sekund - ampak oni se seveda ne želijo izpostavljati javnosti! Po tem, ko zagledajo "hudičevo napravo" v mojih rokah in mikrofon, srepeč v njihova usta, se jim pogled že v naslednjem trenutku povesi na uro in naenkrat se vsem zelo zelo mudi! Tako sem ravno sredi mrzlice zmotila starko, ki se ji je mudilo na avtobus (v popolnoma napačni smeri), gospo, ki je hitela k zobarju (eetaq, zobarji in njim podobna stroka so vedno točni kot švicarska ura), babico z vnuki, ki se je poprej ležerno sprehajala, nato pa z vso vnemo potegnila vnuka za ročico in ga kot v predjamskih časih odvlekla proč, ker se ji je (ravno v tistem trenutku!) blazno začelo muditi. Če ne drugega, mi prosim prizanesite z vsaj boljšimi izgovori.

Boomtown Rats - I don't like Mondays
Avenged Sevenfold - Seize the day

Nedeljsko popoldne

Že več let se preizkušam v pisanju dnevniških zapisov, a kaj kmalu, vsaj za tiste v standardni obliki (svinčnik, papir - kaj je že to???) izgubim navdušenje. V bolj moderni obliki se tokrat lotevam svojega (nisem več deviško nedolžna glede blogov, priznam!) in puščam odprtega (za razliko od prvega) vsemu širnemu svetu, dasiravno ga bodo morda brali le moji prijatelji ... (Vzročno navajam, zakaj se lotevam blogov po nasvetih Blogs for Dummies in hkrati s pričakovano neobičajnostjo vse bolj drsim v golo običajnost in dolgočasje)

Nemara sedaj moji zapisi resda ne bodo tako zanimivi, morda pa bodo čez leta (ko bom slavna, lepa in bogata - polovična lastnica gozdov Slovenije, golf igrišča Stiška vas, profesionalna prevajalka albanščine ter novinarka E+ ;)) šli za med. Tako primerno skrbim za svojo prihodnost in prazne strani rumenih časopisov čez deset let.

Depresivne nedelje, kakršna je zaradi aprilskega vremena (julij in april sta očitno zamenjala svoji vlogi) tudi današnja, niso primerne za nič drugega kot za spanje - hvalabogu, da se lahko brez skrbi zleknem na kavč, v objem Miloša in Geri, ter sladko odspim kaki dve uri. Zunanje aktivnosti že zaradi zgorej omenjenega stanja na žalost niso mogoče, tako da v teh dneh predvsem prijateljujem z računalnikom.

Končujem svoj prvi CarrieBradshaw-BridgetJones-yah0da blog. Mogoče jutri kaj več o zadnjih čevljih Manolo Blahnik, o ponovni dieti ali pa le o neumnostih ...

Še priporočilo: Bell Book & Candle - Alright now.