Nedeljsko popoldne

Že več let se preizkušam v pisanju dnevniških zapisov, a kaj kmalu, vsaj za tiste v standardni obliki (svinčnik, papir - kaj je že to???) izgubim navdušenje. V bolj moderni obliki se tokrat lotevam svojega (nisem več deviško nedolžna glede blogov, priznam!) in puščam odprtega (za razliko od prvega) vsemu širnemu svetu, dasiravno ga bodo morda brali le moji prijatelji ... (Vzročno navajam, zakaj se lotevam blogov po nasvetih Blogs for Dummies in hkrati s pričakovano neobičajnostjo vse bolj drsim v golo običajnost in dolgočasje)

Nemara sedaj moji zapisi resda ne bodo tako zanimivi, morda pa bodo čez leta (ko bom slavna, lepa in bogata - polovična lastnica gozdov Slovenije, golf igrišča Stiška vas, profesionalna prevajalka albanščine ter novinarka E+ ;)) šli za med. Tako primerno skrbim za svojo prihodnost in prazne strani rumenih časopisov čez deset let.

Depresivne nedelje, kakršna je zaradi aprilskega vremena (julij in april sta očitno zamenjala svoji vlogi) tudi današnja, niso primerne za nič drugega kot za spanje - hvalabogu, da se lahko brez skrbi zleknem na kavč, v objem Miloša in Geri, ter sladko odspim kaki dve uri. Zunanje aktivnosti že zaradi zgorej omenjenega stanja na žalost niso mogoče, tako da v teh dneh predvsem prijateljujem z računalnikom.

Končujem svoj prvi CarrieBradshaw-BridgetJones-yah0da blog. Mogoče jutri kaj več o zadnjih čevljih Manolo Blahnik, o ponovni dieti ali pa le o neumnostih ...

Še priporočilo: Bell Book & Candle - Alright now.