Karaoke time

Traparije in neumnosti. Itak.

Po naučeni albanščini (tole čisto smrtno resno mislim), švedščini in mandarinščini sem se tokrat odločila za nov nočni podvig: petje uspavank sosedom, ki so se v tem času sicer bližali že drugi REM fazi in zato sploh niso potrebovali uspavank, z mojim tenkočutnim glasom.

Na diskovje sem si dolzvlekla Ultra Star, Playstationovo različico Sing Stara in kljub temu, da je imel na razpolago samo en komad (Jamelia - Superstar, pa še ta ni bil cel), sem karaokovsko (rokovsko?) razpoložena vrlo poprijela za mikrofon in začela dokazovati svoj glasbeni talent, ki je bil vsa ta leta v resnici le potlačen nekje v globinah mojega individuuma. Hja, zataknilo se je torej že pri Materi naravi, ki mi je pri rojstvu siloma iz rok iztrgala omenjeni talent, rekoč: ne moreš ti vsega met ... Presenečenje je bilo zato tolikanj večje, ko sem po Let's see the results ugotovila, da so moje (ne)sposobnosti neizmerne: Lead singer! Woohoo!

Žalost, potrtost, samouničenje, sladkorni kolaps in depresija so nastopili kake tri minute kasneje, ko sem uvidela, da tudi ob zavezanosti k molku dobiš vsaj polovico točk od Jamelie same, ki poje v ozadju ... Eh!

Nekaj pesmi je dosegljivih na Muli, Oslu in njim sorodnim bitjem, ročnospretni pa se lahko izkažejo v rubriki Sam svoj mojster in prepevajo na svoje viže. Luštna igračka tudi za tiste brez posluha (me, me, me!!).

Ema 2006 spet

Očitno je, da se moja sado-mazo nagnjenja kažejo predvsem v gledanju tekmovanj tipa Ema. Kakšna sreča, da nisem zastavila zbirke plošč Zlatka Dobriča, ker bi namreč tako dragocenost izgubila v tako nesmiselni stavi! So me pa zares zares danes zvečer razočarali vsi ljubi Kranjci, ko so z glasovanjem na drugo, nehvaležno, mesto postavili turbofolk pjevače, s prvega mesta pa je nesojeno zmagovalko Saško, ki vsako leto s kvazi orientalskimi ritmi fali državo izvajanja skladbe, izrinila odločitev žirije. Pa ga imamo, zmagovalca! Še eden iz kartela Mariovih talentov in s prenovljeno podobo - Anžej Dežan!

Mi je bila pa všeč melodija Andraža Hribarja, ampak je spušil s tisto papajščino ...

Update

Trdim, da si je Anžej tiste kocine sposodil s Ternovškovega ljubavnega tepiha, ker sicer ne vem, kako mu je uspelo ... Rebeka & Domen sta se pa uštela s subliminalno foro (plesalec Mišo iz Bara), ker jima ni prinesla nič kaj več glasov ...

Ema 2006

Grem stavit, da bodo zmagal Atomik Harmonik. Če ne oni, pa vsaj Natalija. Če ne ona, pa vsaj Domen Kumer & Rebeka Dremelj. Če ne onadva, pa kakšen izmed ostalih. Ampak grem stavit, da bodo zmagal Atomik Harmonik.

Ah L'amour

Podnevi ga za rep, uho ali dlako vlači iz enega konca na drug konec dvorišča in vadi novo olimpijsko disciplino - maraton z ovirami v gobcu, ponoči pa se taisto bitje pritiska ob njegov puhast kožušček in išče toplo zavetje; iz ute pa kukata dve majhni glavici.

Naš pes in maček. L'amour.

100. post

Obstajajo tri stvari, zaradi katerih precej hitro lahko zakurimo streho:
a) vera
b) vegetarijanstvo
c) kozmočiks

Če se ne strinjam z določenim mnenjem, še ne pomeni, da potem lahko name stresaš obtožbe, češ da mislim, da sem najpametnejša in najbolj izobražena in da mi ni nihče golob, ker je to le izogibanje pravemu argumentiranju.

Če rečem NE, potem to res pomeni NE, zato me nehaj prepričevati in se potem igrati užaljeno in zamerjati inče in palce, ker nismo stari 5 let, da bi to sploh še vžgalo!

Res nisem nikoli popolnoma iskrena, če nikomur ne rečem, da je fuknen? Morda pa znam le malo bolj premisliti o tehtnosti besed, kadar nekontrolirano letijo iz ust.*


*Za enega pob'ča, ki se potika po skrivnih rovih medmrežne kanalizacije: izjema potrjuje pravilo.

Špranja pod vrati

Naj se ne izneverim svoji vlogi jadikovanja na blogu - danes grem v slovensko metropolo s culo na rami in seminarsko nalogo pod pazduho, da oddam svoje skrpucalo na govorilnih urah. Pa čakam, pa čakam, pa se še nekaj ljudi samaritansko odloči deliti to čakanje z menoj, pa še malo kolektivno čakamo, pa ni mogoče preverit, ali slučajno odpadejo govorilne, ker strežnik itak spet ne dela, pa se še malo prepustimo ritmu tiktakajočih kazalcev, pa združimo svoje betice (več glav več ve) in organiziramo skupinski samomor skupinsko potiskanje in tekmovanje v balinanju seminarskih nalog skozi špranjo pod vrati.

Posebne zahvale: hvala, ker trošim bencin po nepotrebnem (ta teden sem res pristna Gorenjka ;)).

Ugotovitev dneva: Da, tudi v Ljubljani je tako mraz kot pri nas.

E-mail Vs. Snail mail

Še en razlog več, zakaj imam raje elektronsko pošto namesto standardnega pošiljanja pisem: znamka za eno navadno, belo (no ja, barva ne igra kakšne posebne vloge), papirnato pisemsko kuverto stane 49 SIT! + kuverta, ki je 6 SIT = 55 SIT!

OMG!

How Boyish or Girlish Are You?

Trenutno je vse bolj zanimivo kot pisanje seminarskih nalog - tudi testi, ki na podlagi štumfov določijo, kako se bo povečala nataliteta gladkonosih netopirjev. Kakorkoli, ujeta sem med moškim in žensko ...

You Are 50% Boyish and 50% Girlish

You are pretty evenly split down the middle - a total eunuch. Okay, kidding about the eunuch part. But you do get along with both sexes. You reject traditional gender roles. However, you don't actively fight them. You're just you. You don't try to be what people expect you to be.

How Boyish or Girlish Are You?

Učenje part II

Gospodična "delam-na-Delu-in-boga-držim-za-jajca" zadnje čase klobasa samo še o seksualnih škandalih in rahlo postaja dolgočasna (sicer približno tako kot jaz, ampak primanjkljaj skušam nadomestiti pri ostalih), zato leti ven iz nevece (ne-WC) rolce na desni. Če bom želela postati potrošnica tovrstnih bučarij, bom ob sredah v/preklopila na (s)Extra.

Z akcijo "skrb za okolje" sem poskrbela za dodaten prostor, ki ga bodo morda v prihodnosti zapolnili srčkani metuljčki (z mehurčki?) ali pa misli kakšne intiligentne femme fatale, ki me bo navdušila s svojo izraznostjo oblik sveta.


Now I'm just being mean today.


Preveč učenja škoduje.

Učenje part I

Ja, part I - vem, grozno, sledilo bo torej nadaljevanje (če ne kar nekaj le-teh, pa še kakšen re-make)

Najbrž ne bom nikoli izkusila, kako je zares študirati in se zabubiti v knjige, ker pač tega dejansko nisem nikoli prav zares prakticirala - več ali manj gre pri meni bolj na hojladri - malo branja, miselni vzorci in asociativne tehnike - drugi načrti o poskusih zgoraj opisanega početja pa se kaj hitro izjalovijo.

Zanimivo dejstvo pa je, da se prav neizmerno zabavam ob prebiranju študijske literature, ampak dvomim, da se bom tako zabavala tudi v ponedeljek na izpitu iz Jezikovne kulture ...

Jutranja

Mental note to myself:

Ne glede na zgodnjo uro, ki naj bi, vsaj normalne, ljudi zadržala v notranjosti ogrevanih bivalnih objektov, in kratko razdaljo od rodne domačije se VEDNO iz pižame, čez katero le natakneš star plašč in dodaš par starih superg na podlage dvojih nogavic mama-jih-je-spletla, PREOBLECI v nekaj, kar ne bo že na pet kilometrov kričalo, da si ušel iz norišnice, ker NIKOLI ne veš, koga lahko srečaš in kaj se ti lahko pripeti. Če ne drugega, se pa vsaj poskušaj počesati, da ne izgledaš, kot da ti je samec nosilke nekoč aktualnega BSE sindroma prdnil v obraz.

Ženske za volanom

Stereotipno, ampak resnično - ženske ne blestij(m)o ravno v vožnji ali pri kakršnih koli ostalih tehničnih zadevah - ne, temu dejstvu se ne ognejo niti nosilke titul moderna ženska, cosmo bejba ali česa bebavo podobnega.

Danes pripeljem v križišče, se ustavim za jeklenim konjičkom, ki stoji na istem mestu že odkar ga je uzrlo moje oko (hja, to ni tako dolgo sicer, vem), in kljub dejstvu, da zavija levo in ima zeleno, se vozilo ne pomakne naprej v križišče niti za ped. Posveti zelena puščica, dekle, ki jo opazujem v ogledalu, nemo opazuje promet in še vedno stoji. Čakam (na maj) in s pobožnimi željami upam, da bodo morda njeni možgani signal le pretvorili v refleks, da zavije levo ... pa še vedno nič. Čeprav se mi nikamor posebej ne mudi, pa vendar nimam s seboj primerne opreme za pletenje in kvačkanje, če bi slučajno v križišču obtičala cel dan, se odločim, da punci malo spodbude ne bi škodilo. V prijazno opozorilo popiskam in brezglavo ženšče brez pomisleka stopi na plin in ajmo - v rdečo!

Grozno je, da je tole napisalo bitje ženskega spola, še bolj grozno pa, da si najbrž kaj podobnega o meni mislijo ostali udeleženci prometa.

Ampak jaz vsaj priznam, heh.

Viagra, Penis enlargement, Nude pictures, ...

Zimske radosti, ki so se sprevrgle v razbijajočo bučo in nekam otekle bezgavke (heh, sem pa že mislila, da sem doživela vse mogoče variacije prehladov in grip, vključno s ptičjo, tega sveta) se danes rezultirajo v horizontalni legi, pitju čajčkov, ... sumim, da imam alergijo na faks. Potrebujem samo še uradno potrdilo strokovnjakov iz Mongolije, da bo lahko na zadnji strani časopisov pisalo: Strokovnjaki so potrdili ...

Sicer pa danes si.blogs in glavno orožje - tipke - pripadnikov omenjene sekte mirujejo; v prestolnici se namreč vrši crnifornication, umazane podrobnosti in spletke bo najbrž moč pričakovati v naslednjih urah (dneh) na soblogerskih teritorijih ...

Aja, naslov zaradi slabega signala nima veze z napisanim ... :)

Bioritem in seminarske

Ne, da imam čuden bioritem. Pravzaprav bi bilo še sprejemljivo imeti čuden bioritem. Ampak dejstvo je, da bioritma sploh nimam. Spim dvakrat do trikrat na dan po dve do tri ure ob najbolj nemogočih urah, ponoči od enih do pol sedmih gledam filme, maltretiram tipkovnico ali uživam v simfoniji blagodejnega nočnega miru.

Kaj še? Zdi se mi, da v vseh dveh dekadah svojega življenja nisem naredila toliko seminarskih nalog, kot smo jih poskusni zajčki bolonjskega sistema primorani pisati. Vsled sadistično-mazohističnih nagnjenj ima moja malenkost raje izpite in kampanjsko učenje kot pa raziskovanje v stilu "saj je še čas" in pisanje v naglici (drugače tako ne znam delovati). Jep, kljub temu, da naj bi bile seminarske lažja pot do cilja ...