FWD-ji

Onega dne je kaplja zdrsnila čez rob, se raztreščila ob tla in povzročila potres. Kakšen metuljev efekt! Potres v mojem Outlooku kakopak - vsem preljubim v imeniku z elektronskimi naslovi sem namreč razposlala okrožnico o posredovanih elektronskih sporočilih.

Bilo je dovolj razvedrilnih vsebin, ki to le skušajo biti, jokavih sporočil o angelčkih, ki nas čuvajo, prijateljskih tednih, otrok in očetov, za katere nimam srca (še za druge ga nimam, kaj ga bom šparala za enga fotra v Mozambiku), peticij, labirintov ne s Parisom, pač pa s ciljem pri vreščeči grdavši, zvonečih telefonov (It really works!) in pošte z Zadevo: Fwd:Fwd:Fwd, pri katerem se prej prijetno podelaš na stranišču kot pa predrsiš skozi dolgometražne naslove in najdeš sporočilo.

Prijazno opozorilo, naj razposajenci svoje dobronamerne akcije forwardiranja namenijo v zato ustvarjen poštni nabiralnik in polnijo guglov vedno-raščoči prostor, se je sprevrglo v grozilno pismo.

Od takrat dalje je (namesto forwardov) smešno dejstvo, da mi skoraj nihče več ne upa poslati forwarda. Le redki najdrznejši s klikom Pošlji upajo, da imam dober dan in da se nemara ne bom znašla v njihovi sobi z motorko in majico NO FWD!

Sicer pa sta o tej tematiki nekoč, nekdaj pisarila že tale in tale pobč. :)