S parkiriščno problematiko se srečujem pravzaprav že od tistih daljnih časov, ko sem opravila vozniški izpit - enoletna kariera bojevanja z bočnim parkiranjem, vzvratnim, diagonalnim, "na nos" in kakršnim koli drugim naštetim podobnim pa je danes prav zagotovo dosegla vrhunec.
Ne maram Ljubljane, ker ob moji misorientaciji zagotovo zgrešim kakšen odcep, vsako primerno parkirišče in pristanem na kakšnem kot žafran dragem parkirnem prostoru - kar me naj v osnovi sicer ne bi smelo motiti, glede na to, da pripadam družini stiških veleposestnikov ;).
Ampak gorenjska nagnenja se zajedajo globoko pod plasti podzavesti in danes, ko sem imela po 3,5-urnem spanju prebitek energije, sem prostor za svoj ferrari iskala na malo bolj odročnem kraju in predvsem - cenejšem. In voila! Kljub zmedenosti sem še pred svitom uspela najti prijetno zastonj zatočišče za jeklenega konjička. Občutek zmagoslavja me je spremljal vse do prihoda nazaj.
Situacija: levo od mene avtomobil, OK, desno od mene avtomobil, OK, za mano avtomobil, bi bilo OK, če ne bi bil od zadka mojega prevoznega sredsta oddaljen le kak meter! In sedaj misija (nemogoče): kako spraviti svoj batmobil ven?!
Štirje možni scenariji:
- Wussee: zjokati se in s krokodiljimi solzami olajšati bolečino, ampak situacije niti približno spremeniti (razen v primeru, da je vaš jok tako neustavljiv, da se nivo vode dvigne in avto zaplava na njej, potem tistega zadaj potisnete vstran in svojega spravite na varno pozicijo ter čakate, da sonce osuši teren)
- Waitin': čakanje (v nedogled), da se eden izmed treh akterjev "skobaca" ven in naredi prostor, prvega (ne/srečneža) izmed njih pa poslati v tri pisane marjetice, možne tudi variacije podobnih destinacij, vse po trenutnem navdihu
- Anger Management: gas do konca, pustiti svojo štempiljko na soakterjih, s pripisom V spomin (žal neizvedljivo, če vam je kaj tudi do svojega avtomobila)
- Austin Powers: na minimalnem prostoru narediti maksimalno! Polžje lezenje naprej in nazaj, naprej in nazaj, naprej in nazaj, naprej in nazaj, in oh ... sem že rekla, da naprej in nazaj?
In ker kdaj vzklije v meni tudi kanček razsodnosti, sem izbrala zadnjo varianto in ob tem, poleg izpadlih las, izgubila še živce. Ter pet minut manj kot pol ure (25 minut) mojega dragocenega časa.
NAUK: Rabimo več zastonj parkirnih mest ali ne zaparkirajte me več, ker se bom sicer poslužila tretjega scenarija.
3 komentarji:
Eh ne mi govort, jst sm pred kratkim lisice fasal :P Parkirišč v LJ res ni dost.. pol pa dodaj še zastoje, ki so skoraj vsak dan na programu.. in dobiš cirkus.
A ti neki povem? Neki :D
Ma ne.. v bistvu je uporabnikov javnega prevoza čist zadost, včasih še preveč. JP bi bilo potrebno malo reorganizirati, ker meni se je že n-krat zgodilo, da je bil bus tako zabasan, da nisem mogel gor in sem posledično zamudil na faks/v službo. Poleg tega recimo ne obstaja direktna povezva Šiška-Vič in moraš it skozi center kar je zame pomenilo od 30-45 minut vožnje na šiht. Z avtom rabim 15 minut razen ob petkih, ko je pač gužva za domov. Z biciklom se pa ne mislim vozit na šiht, ker bi rabil pol ure v vsako smer plus en liter švica. Imam sodelavca, ki se včasih pripelje z biciklom iz Kosez in pol tu cel dan smrdi :P
Je pa res da se vse preveč ljudi vozi vsak s svojim avtom in žalostno, da imamo ljudi, ki jim je težko it peš do 500 metrov oddaljene trgovine.
Dons sm donirala paprike! sam tolk ;)
Objavite komentar