Zato nas hočejo tudi ukiniti. Temni oblaki se zgrinjajo nad študentsko srenjo. V svojih črnih načrtih sta Vladni odbor za reforme ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlagala ukinitev študentskih bonov, ustavitev gradnje študentskih domov, ukinitev obštudijskih dejavnosti, odpravo subvencioniranih prevozov, ukinitev subvencioniranega bivanja, ukinitev študentskega dela ter najbolj zaskrbljujočo med vsemi - uvedbo šolnin. 11. oktobra je Študentska organizacija Slovenije na sestanku s predsednikom vlade Janezom Janšo, vodjo vladnih reformistov Jožetom P. Damijanom in ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Juretom Zupanom izrazila svojo zaskrbljenost nad predvidenimi spremembami, ki vodijo v elitizacijo visokega šolstva, z ukinjanjem študentskega dela pa velik vprašaj zavisi tudi nad socialnimi transferji študentov. Med zelo splošnimi in nerazdelanimi reformami, ki jih podaja država, je največ nasprotovanja med študenti požela uvedba šolnin in trgovinizacija visokega šolstva, kar se bo bržkone zrcalilo tudi v kakovosti in dostopnosti visokega šolstva. Nadalje pa, predlog reform ukinja doslej praktično edini socialni korektiv, ki večini študentov omogoča pokrivanje večjih stroškov študiranja – študentsko delo. Obenem so s tem ogroženi tudi sistem organiziranja študentov v Sloveniji, projekt prenove in izgradnje študentskih bivalnih zmogljivosti, tehnološka opremljenost univerz, subvencioniranje študentske prehrane, subvencioniranje bivanja ter subvencioniranje prevozov.
S strani predlagateljev je predvsem razvidno pomanjkanje razumevanja vloge visokega šolstva, smešno pa tudi – nepoznavanje visokošolskega sistema. Tako so kot eno izmed reform navedli nostrifikacijo diplom, ki pa je bila odpravljena že januarja letos. Med bolj premišljene sklepe sodi tudi predlog treh med seboj nasprotujočih si oblik financiranja visokega šolstva: integralno financiranje, vavčerji ter šolnine.
Ob dnevu reformacije so predstavniki Študentske organizacije Slovenije pred poslopjem državnega zbora pribili 95 tez za reformo (tako, kot je to pred 488 leti storil Martin Luter), s katerimi želijo na simbolen način opozoriti vladne reformiste, "da bodo s svojimi predlogi reform povzročili nepopravljive posledice za kakovost in dostopnost visokega šolstva v Sloveniji".
6 komentarjev:
Nikjer v postu niso glagoli uporabljeni v prvi osebi množine, kaj šele prvi osebi ednine - razen v prvem stavku.
če se mi ne bi mudilo ven, na noč čarovnic jagat in gnjavit študente z anketo, bi napisala kaj več o šolninah - zato kasneje.
In kaj je vendar slabega na zastonj študiju? Jaz sem vsekakor vesel, da nisem bil v enormnih dolgovih, ko sem diplomiral... Da je ekonomistov in pravnikov najbrž preveč, se strinjam, ampak saj bi jim lahko država pač naročila, naj razpišejo manj mest, pa bo.
Pošteno priznam, da se najbrž lahko štejem za socialista, ampak vseeno mi ni jasno, zakaj sta npr. osnovno in srednje šolstvo lahko zastonj, študij pa naj ne bi bil.
jap, se strinjam z Lovrom...sicer pa studij je in mora biti pravica vsakogar-lahko bi dal stvar celo v ustavo oz. mal expandal tist del da je slovenija socialna drzava ker so doloceni zadevo ob branju ustave ocitno zgresili(Mrkaic in podobni).Koga je prevec in koga ne je pa problem promocije ved,promocije naravoslovja v srednji soli in verjetno tudi studijske politike, definitivno pa problema ne resujejo solnine! Res pa je tudi da imas ljudi v studentskem svetu ki ze 10 let studirajo..ampak spet drug problem.Da pa so pozorni na Janso,Damijana,Bajuka in podobne pa nic narobe ker je dokaj jasno kaksnih splosnih filozofskih usmeritev so in kako te usmeritve resujejo oz. razlagajo dolocene stvari.
Da še sama pristavim lonček v burni razpravi: roko na srce, bit študent je IN. Tako ni nič čudnega, da povprečen študent dotični status fura 6+ let, zraven pa koristi vse bonitete študentskega življenja (študentsko delo, ...). Z uvedbo šolnin bi se najbrž ta doba skrajšala, če ne celo prepolovila (državi pa ne bi blo treba podpirat kvazi-študentov). Kar gre prav gotovo v nos državnikom, pa je tudi obračanje denarja na študentskih servisih ...
Kljub temu - če že pride do uvedbe šolnin, potem je nujna zahteva tudi po bolj kakovostnem, pestrem programu, obenem pa tudi boljših predavateljih!
Ampak še zmer bo 2000 jebenih ekonomistov vsako leto in kakih 1000 pravnikov ...
Samo pozabljas da poleg parih plusov, ki nastanejo z uvedbo solnin, je se ogromno minusov.6+ dobo se da skrajsat s pogojnimi solninami(ce npr. vec kot 1x zaostanes)in ustvarjanjem moznosti za nekoga ki zacne iz nic po faksu,ne pa da si hiso lahko privosci samo tisti ki dobi zeno ali moza v paketu z zastonj parcelo.No pa ne hise, pa naj bo opcija za normalno ceno stanovanje ne pa da si brlog v tisti betonski dzungli v bezigradu(potem pa folk negativno uporablja izraz socialisticno naselje ko bi ga bilo bolj fer zamenjati z "bezigrad naselje")lahko privosci samo tipicen "prodajalec megle" ki fura XX consulting in drzavo resnicno obraca za velike denarje z raznimi revizijiami ki bi jih ta(drzava) lahko opravila sama. Obracanje denarja na servisih. resnicno ampak ukinitev tega spet povzorci tudi minuse. ce bi drzava imela voljo bi lahko s servisi ali brez polovila tiste ki jo ropajo. ustanovitev sektorja znotraj davcne,malo politicne volje in smo tam. itak pa luknje za obracanje drzave vedno so bile in bodo. Skratka solnine so cisti lapsus oz. zelo slaba resitev, ampak najbol ocitna, ker manipulira s problemom zabusantskih studentov. Ko bodo spregledali kaj je resnicni problem in ga tudi zeleli resiti bo slo kaj na bolje, prej pa ne.
Strinjam se, da se kriteriji na faksih najbrž res nižajo in da to res ni nujno dobro. Po drugi strani se mi zdi dobro, da se vpisuje nanje vse več ljudi, ker je po mojem za večino ljudi vendarle koristno, če gredo po srednji šoli še malo študirat in se ne zakopljejo takoj v službo. Razvodenitev študija bi bilo po mojem bolje kot s šolninami preprečevati s tem, da bi se trudili narediti študij zanimiv, izboljšati pedagoške sposobnosti profesorjev, omogočiti ljudem več svobode pri izbiranju predmetov, predvsem pa jim dati občutek, da imajo stvari, ki se jih tam učijo, tudi kakšno uporabno vrednost. Saj je res, da se človek včasih z veseljem nauči kakšne popolnoma neuporabne stvari, ker se mu zdi sama po sebi lepa, ampak v večini primerov pa vendarle pomaga, če vidiš v stvari tudi nek praktičen pomen.
Ne razumem prav dobro, kako se lahko zgražaš nad tem, da lahko bogatun kupi šolanje sinku, obenem pa se zavzemaš za šolnine in za privatizacijo osnovnega in srednjega šolstva. Bolj ko bodo šole in fakultete odvisne od denarja svojih študentov/učencev in njihovih staršev, bolj bodo pri kriterijih gledale na denar namesto na akademske rezultate. Tudi mi ni niti najmanj očitno, v čem naj bi bile koristi od privatizacije osnovnega in srednjega šolstva; priznam pa, da je tu mogoče problem ideološki, saj jaz načeloma vedno nasprotujem vsakršni privatizaciji, ravno tako kot jo nekateri vedno zagovarjajo. (Mimogrede, bogatun bo svojemu sinku vedno lahko kupil vse. Glede tega ne moremo nič kaj dosti spremeniti (no, razen z določenimi ukrepi za odpravljanje bogatunov, ki bi jih jaz z veseljem pozdravil, večina ljudi pa najbrž vendarle ne :]); po mojem se je bolje truditi za to, da omogočimo dostop do takšnih stvari, kot je študij, v čim večji meri tudi otrokom ne-bogatunov.)
Priznam sicer tudi, da mi ni očitno, zakaj bi morala biti selekcija na fakultetah tako presneto stroga. Konec koncev je faks dandanes predvsem usposabljanje za poklic in na večini teh poklicev po mojem ni ničesar tako zahtevnega, da jih ne bi mogel opravljati dobršen del prebivalstva, torej po mojem tudi ni razloga, da ne bi omogočili dobršnemu delu prebivalstva dokončati študija.
O tem, da če študiraš, nimaš časa toliko delati, bi se verjetno dalo razpravljati. Tudi jaz nisem nevemkakšen pristaš tega, da ljudje po cele dneve delajo, študirajo pa zgolj dva dni pred vsakim izpitom; ampak včasih se pač res zgodi, da je študijski program tak, da si človek za študij ne rabi vzeti prav grozno veliko časa (če mu gre predvsem za to, da bi ga izdelal, in ne toliko za to, da bi se res čim več naučil). Takim potem res ostaja precej časa za delo. Če so za povrhu še v kakšni relativno dobro plačani panogi, kot je npr. računalništvo, jim res ni tak hud problem zaslužiti toliko, da imajo težave pri dohodnini. Sicer pa se strinjam, da ne bi bilo nič slabega, če takšne dohodke, ki segajo čez nek prag, obdavčijo tako kot dohodke drugih državljanov. Je pa res, da obstaja zdaj (letos), če prav razumem, pri teh zadevah nekakšna nezveznost -- za nek x bojda velja, da če zaslužiš x tolarjev, ne plačaš nič davka, če zaslužiš x+1 tolarjev, pa plačaš čez sto (ali celo več sto) jurjev davka ali nekaj podobnega. To pa se mi zdi res grozno -- mislim, da bi morale biti takšne funkcije zvezne.
Objavite komentar